Nosorog

Nosorogi spadajo med lihoprste kopitarje. Obstajajo že okoli 50 milijonov let in so  preživeli tudi ledene dobe. V Afriki dandanes živita dve vrsti nosorogo





Nekatere vrst so tudi skrajno ogrožen zaradi divjega lova. Tehtajo lahko tudi čez 1000 kilogramov in v dolžino merijo tri do štiri metre. Nosorogi so rastlinojede živali. Afriški nosorogi imajo samo en rog, medtem, ko ima azijska vrsta dva roga. Njihova življenjska doba je okoli 50 let. Samci s pogosto borijo za prevlado saj jim le zmaga omogoča uspešno parjenje. Poraženi samci se morajo umakniti. Spopadi med samci so velikokrat usodni. Brejost traja približno 18 mesecev.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zemljevid Afrike

Slika
Áfrika je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji, milijarda njenih prebivalcev pa predstavlja eno sedmino človeštva.  Wikipedija Površina :  30.370.000 km² Države :  54 (in 2 sporni) Prebivalstvo :  1,216 milijarde (2016) Gostota naseljenosti :  30,51 preb./km 2 Največje mesto :  Lagos
Preberite več

levja krdela

Slika
Osnovni podatki Lev zraste v dolžino do več kot 2 metra. Tehta lahko tudi preko 200 kilogramov. Samci in samice s med seboj že na prvi pogled razlikujejo. Samca prepoznamo po čudoviti košati  grivi , samice pa grive nimajo. Levi se družijo v krdelih, ki lahko  štejejo tudi preko 20 članov.  takšno krdelo lahko obvladuje območje do 30 kilometrov. Danes živijo v prostornih stepah in savanah južno od Sahare. Poleg Afriških poznamo tudi Indijske leve. Hranijo se z zebrami, gnuji, gazelami in bivoli.
Preberite več

Povodni konj

Slika
Je druga najtežja in tretja največja kopenska žival. Tehta lahko od 1,8 tone pa tudi do 4,5 ton. Večino časa preživijo v vodi. Povodni konj lahko odpre ust največ med vsemi vretenčarji. Čeljusti obdajajo izjemno močne mišice, zaradi česar lahko povodni konj pregrizne na pol manjši čoln. Hranijo se ponoči izven vode. Naredijo do 3 km od svojega vodnega vira, da najdejo hrano, med sušnim obdobjem celo do 10 km. Imajo 3 metre dolg prebavni trak in lahko v eni noči pojejo tudi do 100 kg trave.
Preberite več